S 5. januarjem je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prešlo na elektronsko oddajo vlog za vpis v Razvid zasebnih športnih delavcev in poklicnih športnikov, kar bo olajšalo delo vlagateljem in ministrstvu, skrajšalo postopek in zmanjšalo možnost napak v teku postopka.

Statusa sta pomembna za tiste športnike in strokovne delavce, ki si na tak način želijo urediti poslovanje (izdajanje računov za storitve, ureditev prejemanja plačil, ureditev  davčnih obveznosti). Pridobitev statusa ima za posledico tudi pravico in obveznost do obveznih oblik zavarovanja:  zdravstvenega , invalidskega, pokojninskega zavarovanja.

Aplikacija je dostopna:

POKLICNI ŠPORTNIKI
ZASEBNI ŠPORTNI DELAVCI

Od začetka delovanja aplikacije je obvezno vse vloge za vpis oddati najprej v elektronski obliki preko aplikacije, šele nato pa tudi v papirni obliki (kot doslej na gp.mizs@gov.si).

Več informacij o postopku najdete na: www.mizs.gov.si.

 

Turistično in ponovem še promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in vsi tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, torej v hotelu, motelu, hostlu, kampu, sobi, tudi planinski koči. Obe plačate hkrati s plačilom storitve za prenočevanje, tudi če ste deležni brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če zakon ne določa drugače.

Nova taksa bo namenjena Slovenski turistični organizaciji, ki s tem načrtuje za pet milijonov več prihodkov, ki jih bo vložila v promocijo Slovenije.

Ljubljana v tej zimi res nima drsališča sredi mesta, kot ga imajo številna evropska mesta, bo pa zato v petek, 18. januarja naše glavno mesto za en dan dobilo snežno talno okrasitev. Če bo ta prišla od zgoraj še ne vemo, zanesljivo pa bomo dovolj snega pripeljali iz Planice in ga utrdili na Stritarjevo ulico, Tromostovje ter Prešernov trg. Pripravili bomo približno stopetdeset metrov dolgo smučino za klasično tehniko, ki naj bi zdržala od 9. do 18. ure. V tem času bodo na voljo brezplačni preizkusi smučarskega teka ob pomoči in svetovanju trenerjev Smučarske zveze Slovenije, izposoja opreme, priprava smuči s Petro Majdič, na ogled pa bo nekaj smučarsko-tekaških sprinterskih tekmovanj za mladino in vrhunske smučarske tekače. Bodočim smučarjem skakalcem bo na voljo skakalnica Mini Planica, ki jo bo pripeljal Franci Petek.

Namen dogodka je ponuditi Ljubljančanom programe zimske športne in rekreativne ponudbe v mestu, ob tem pa predstaviti planiške dogodke, od Svetovnega dneva snega, do Svetovnega pokala v smučarskih poletih ter Svetovnega pokala v skokih za dekleta na Ljubnem. Informacije: www.razgibajmoljubljano.si.

Predviden program:

08:55                  UVODNI POZDRAV

09:00                  začetek obratovanja Mini Planice, tekmovanje v smučarskem kratkem sprintu za mladince in učence ljubljanskih osnovnih šol

11:00                   prosto za učenje teka na smučeh za otroke in odrasle, začetek zimske športne tržnice

14:30                   start kvalifikacij promocijskega tekmovanja v kratkih smučarskih sprintih

16:00                   finalne preizkušnje

17:00                    podelitve

 

Partnerji: Smučarska zveza Slovenije, Timing Ljubljana, Zavod za šport Slovenije Planica, Razgibajmo Ljubljano (Športna zveza Ljubljane, Zveza športnih društev Krim, Zveza športnih društev Slovan, Športna zveza Univerze v Ljubljani), Zavod Šport Ljubljana, Sloado, Policija

Sofinancerja: Mestna občina Ljubljana, Fundacija za šport

Pokrovitelji: BTC City Ljubljana, LPP, Turizem Ljubljana

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano in odgovorno, ob vsem pa ne smemo pozabiti na spoštovanje narave. Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza SlovenijeZS) sta predstavili trenutne razmere v gorah, obvezno opremo in njeno uporabo, napotke za nepričakovano bivakiranje in priporočila za varno turno smučanje.

Sneg je še malce pobelil slovenske gore, in četudi je stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici majhna oz. prve stopnje, to ne pomeni, da nevarnosti ni, je opozoril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor: “V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd. Zaradi napihanega snega mestoma obstaja možnost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža. Previdnost velja tudi tam, kjer ni snega, je pa podlaga zaradi nizkih temperatur pomrznjena ali pa se pod listjem skriva led, ki pomeni tveganje za zdrs. V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju prisoten tudi močnejši veter in velja previdnost, saj nas lahko na izpostavljenih področjih hitro vrže iz ravnotežja, hkrati pa intenzivno ohlaja telo, sploh če se ne gibamo. Upoštevajmo tudi, da so krajši dnevi in da je dokaj pogost spremljevalec gora v zimskem času megla ali slaba vidljivost, ki zahteva izkušenega planinca in bogato znanje orientacije – mobilne aplikacije niso rešitev.”

Šerkezi za obisk gora svetuje popolno zimsko opremo – lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. “V poplavi raznovrstne opreme se je treba zavedati, da opreme ni pomembno le imeti, ampak jo znati tudi uporabljati. Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena uporaba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pripravljenosti tudi veliko mero znanja alpinistične tehnike, izkušenj in znanj – o plazovih, hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji … Sicer je bolje, da si izbere lažje cilje, na zahtevnejše pa se odpravi z vodnikom PZS ali gorskim vodnikom,” še dodaja.

“Če zgrešimo pot oz. gaz zaradi megle, teme, sneženja, in ko nam tavanje sem ter tja jemlje energijo, se odločimo za nenačrtovano bivakiranje, kar sicer lahko preprečimo s pravilnim načrtovanjem ture, pravočasno prekinitvijo vzpona in vrnitvijo v dolino ter znanjem uporabe GPS-a. Bivakiranje pomeni preživeti noč na prostem v upanju, da se bodo naslednje jutro razmere izboljšale. Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogibamo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom, zaradi katerega se izredno hitro ohlajamo,” je razložil Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. V gozdu ja za bivak primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče. V takih primerih vidimo, kaj pomenijo rezervna oblačila in nekaj pripomočkov, ki naj bi jih imeli vedno s seboj: alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snežno odejo – največkrat je to kakšen zamet – in začnemo kopati z lopato ali cepinom. Pazimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v notranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo, svetuje gorski reševalec.

Da bi bilo nesreč v gorah manj, velja upoštevati priporočila Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) za varno turno smučanje, s katerimi se želi tudi PZS aktivno odzvati na tveganja, prisotna v gorah pozimi. Stroka priporoča, da se v gore odpravite zdravi in telesno pripravljeni, turo natančno načrtujete, pravilno uporabljate vso potrebno opremo, se seznanite s snežnimi razmerami in ocenite tveganje pred plazovi, na turi pa ste pozorni na orientacijo in postanke, ohranjate razdaljo med člani skupine, se izogibate padcem, smučate v majhnih skupinah in ne sami, hkrati pa tudi spoštujete naravo. Generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko je poudaril: “Poleg smuči, palic in kož so nepogrešljiva oprema tudi plazovna žolna, lopata in sonda, zraven sodijo še komplet prve pomoči, bivak vreča in mobilni telefon. Ko se odpravimo na zahtevnejši teren, so obvezni dereze, cepin, srenači in čelada. Vso opremo je treba že doma preveriti in jo po potrebi nastaviti. Plazovni nahrbtnik poveča možnost preživetja, če nas odnese snežni plaz, nismo pa z njim varnejši oz. njegova uporaba ne pomeni, da lahko gremo na turo ob večji izpostavljenosti snežnim plazovom in več tvegamo. Ker veliko turnih smučarjev odhaja na smuko v tujino, si je zaradi morebitnega reševanja v primeru nezgode pomembno urediti ustrezno zavarovanje. Z včlanitvijo v enega izmed 289 planinskih društev sta zagotovljena tudi nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini s 24-urno asistenco.”

Več preberite na www.pzs.si.

S koncem leta se zaključuje akcija zbiranja žigov po desetih planinskuh vrhovih okoli Ljubljane, a ker je akcija celoletna, se z novim letom vse začne znova. Pridno torej zbirajte naprej, mi pa se potrudimo, da boste hodili še bolj motivirano. Kartončki so brezplačno dostopni v obeh ljubljanskih Turističnih informacijskih centrih ter še v Športnem centru Triglav.

Če pa ne veste, o čem pišemo zgoraj, berite naprej.

Pohodniške poti so v Ljubljani in njeni okolici dobesedno prepredene po dolgem in počez. Nekaj jih boste lahko letos izkoriščali tudi za načrtno zbiranje žigov in ob tem še bolj pomembno redno gibanje. Številne poti so dobro označene in v glavnem redno vzdrževane, zanje pa skrbijo predvsem planinska in lokalna društva. V okviru pohodniške akcije osvajanja desetih vrhov v okolici Ljubljane vas vabimo prav na takšne poti. Obiščete lahko že večini znane in lažje dostopne vrhove Staneta Kosca na Rašici, Šmarno goro, Toško Čelo, Katarino nad Medvodami, Koreno nad Horjulom, Krim, Kurešček, Mali Lipoglav, Janče in Žagarski vrh.

Za vsak izpolnjen kartonček vam Mestna občina Ljubljana podeli kolajno.

Kaj bi videli, če bi skočili iz svoje kože? S pravimi človeškimi telesi in prepričljivimi multimedijskimi prikazi razstava prikazuje, kakšno je telo, kadar je zdravo, v stanju ogroženosti ali obolelo. Zdrava telesa primerja z obolelimi oziroma s telesi v različnih zdravstvenih stanjih. Telesa na razstavi niso toga, ampak razstavljena v gibanju, npr. gasilec, nogometaš ali drsalca, kar daje razstavi posebne vizualne učinke.

Brezplačna predavanja ob razstavi. Razstavo dopolnjujejo zanimiva brezplačna predavanja, ki obravnavajo pomen zdravega življenjskega sloga, od zdrave prehrane do gibanja, razna obolenja pa tudi bolezni sodobnega časa, se bodo navezovala na sklope razstave: človeški skelet, mišični sistem, živčevje, dihala, srčno-žilni sistem, prebavila, sečila ter razvoj zarodka do novorojenčka.

Za vse generacije. Razstava je primerna za vse generacije, zanimiva je tudi za rekreativce in športnike.

Vse dni v tednu. Razstave Body Worlds si je ogledalo že prek 47 milijonov ljudi v več kot 90 mestih po svetu. Bodite med njimi tudi vi, vzemite si čas za svoje zdravje. Odprta je vse dni v tednu, tudi med prazniki, od 9. do 20. ure.

Pripravite se na razstavo že danes: www.bodyworldsvital.si, člani društev Športne zveze Ljubljane pa za skupinski obisk nudijo 10 % popust na izbrano vstopnico. Popust velja za skupine z najmanj 10 osebami. Zaželena je najava na teja@body-vital.si.

Vsem, ki ste letos vrteli pedala in ob tem pridno zbirali žige ene ali večih naših kolesarskih sezonskih akcij, se zahvaljujemo za sodelovanje in vas hkrati vabimo v novo sezono. Kaj pa je to sezona. Kolesarska sezona je za večino seveda spomladanski čas, ko je topleje in nam ni potrebno biti obleček kot medved. Kljub temu pa jih ni malo, ki se po cestah, še več pa po manj prometbih poteh čez Barje, po Golovcu ali proti Polhograjcem, odpravijo na kakšno tudno- ali gorskokolesarsko turo. In zakaj se torej ne bi vmes ukvarjali še z zbiranjem žigov.

Sezona je torej odprta za vse, ki jih ne zebe ali se znajo voziti tudi bolje oblečeni.

Kartončki so brezplačno na voljo v obeh ljubljanskih TICih, v dveh Potniških centrih LPP in v Športnem centru Triglav.

 

Akcije sodijo v program Razgibajmo Ljubljani, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

 

Občina Dobrova – Polhov Gradec je tudi letošnjo zimo postavila drsališče za vse ljubitelje zimskih radosti. Drsanje na drsališču, velikem 330 kvadratnih metrov, bo tudi letos za otroke do 15. leta brezplačno.

Drsališče v Gabrju je že odprto in bo obratovalo do 3. marca 2019, skupaj pa 93 dni. Odprto je vsak dan, od 16. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure, za skupine manjših in večjih drsalcev pa tudi po dogovoru.

Svoje drsalke prinesite s seboj, lahko pa si jih boste tudi sposodili.

Preberite podroben urnik obratovanja.

Ljubljana je s pomočjo Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU vključena v mrežo evropskih mest Hepness, ki se zavezujejo k promociji rekreacije med prebivalstvom. Mesta v mreži (partnerji so še Sofija, Vincenza, Bonn in Craigavon) se med drugim strinjajo z vrednotami, da naj bo rekreacija pomemben del načrtovanja mestnih politik, da fizična aktivnost sodi v urbano okolje ter da je rekreacija pomembna ekonomska kategorija, ključna kategorija za razvoj mest in orodje za regeneracijo občanov.

Za uspešno promocijo rekreativnih vsebin so v sodelovanju z mestno občino pripravili digitalni zemljevid Ljubljane, ki razkriva lokacije več kot petsto brezplačnih rekreativnih površin na prostem. Brezplačen je tudi digitalni zemljevid, ki so ga poimenovali Sprosti se na prostem in je že dostopen na spletu, poleg tega pa optimiziran še za rabo na mobilnih telefonih.

Uporabniki zemljevida lahko filtrirajo prikazovanje mestnih gozdov, parkov, športnih površin, otroških igrišč, kolesarskih ali sprehajalnih stez in še nekaterih drugih oblik rekreacije.

Zemljevid je prvenstveno namenjen lokalnemu prebivalstvu, a v bližnji prihodnosti načrtujejo še angleško različico, ki bo primerna za uporabo turistom oziroma tujim priseljencem.

 

Zemljevid si oglejte in ga uporabite na strani www.arcgis.com.

Tudi za leto 2019 je Zavarovalnica Triglav razpisala termine za dodelitev sponzorskih in donatorskih sredstev. Vlogo na 1. razpis lahko oddate od 08.01.2019 do 25.01.2019. Na odprt razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in sicer društva, klubi, organizacije, zavodi in druge pravnoorganizacijske oblike s področja športa, kulture, zdravstva, izobraževanja in trajnostnih projektov.

V letošnjem letu bosta sledila še dva razpisa za dodeljevanje sponzorskih in donatorskih sredstev in sicer bo naslednji, 2. razpis odprt od 16. aprila do 10. maja 2019, 3. razpis pa se bo odprl jeseni in bo trajal od 03. do 20. septembra 2019.

Podrobneje si o razpisu lahko preberete na njihovi spletni strani http://www.triglav.eu/sl/druzbena_odgovornost/sponzorstva/ . Za pomoč pri oddaji vloge in ostale informacije lahko pišete na njihov e-naslov sponzorstva@triglav.si .