
Če je večina zime minila v znamenju skromne snežne odeje in neobičajno visokih temperatur, so zadnji dnevi v gorah radodarni s snegom, tako da se je stopnja nevarnosti snežnih plazov povzpela na tri oziroma štiri na petstopenjski evropski lestvici, torej na znatno in ponekod v Julijskih Alpah veliko, kar sta stopnji, ob katerih se zgodi največ nesreč v zasneženih gorah. Zato planincem odsvetujemo obisk visokogorja ter jim priporočamo, da prilagodijo svoje želje in načrte, izberejo nižje ležeče cilje ter ne gredo z glavo skozi zid in za vsako ceno v gore.
Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje, je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov znatna, tretje stopnje, nižje, kjer je še dovolj novega snega, pa zmerna, druge stopnje, medtem ko se bo danes v visokogorju zahodnih Julijskih Alp povečala na četrto stopnjo, torej bo velika nevarnost snežnih plazov. Predvsem so nevarna mesta z napihanim novim snegom, ki so zaradi močnega jugozahodnika predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel. Na strmejših pobočjih se lahko sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega, že ob manjši obremenitvi snežne odeje pa lahko predvsem na mestih z napihanim snegom sprožite kložast plaz. Kakšen plaz se lahko s strmejših pobočij sproži tudi spontano. Pod nadmorsko višino 1700 metrov na izrazitih prisojnih legah niso izključeni tudi posamezni spontani plazovi mokrega snega. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, je nevarnost zdrsov.
“Vsem, ki imajo željo, da bi ta konec tedna obiskali visokogorje, svetujemo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oz. je manj snega. Tretja stopnja po evropski petstopenjski lestvici namreč za neizkušenega posameznika predstavlja veliko tveganje, da ga bo presenetil plaz ali pa bo sprožil kložo, ki kot past čaka na svojo žrtev. Klože je namreč težje predvideti in zaznati, saj gre za napihan, trd in zbit sneg, ki popusti že ob manjši obremenitvi, in če se znajdemo na takšni ploskvi, se običajno konča s hudimi poškodbami – zaradi padca čez steno, skalne skoke, poškodbe glave zaradi udarcev in velike hitrosti – in smrtjo,” opozarja Šerkezi in dodaja: “Nasvet velja tudi navdušenim turnim smučarjem in t. i. iskalcem pršiča. Trenutno so v gorskem svetu razmere, nevarnosti katerih težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Razmere se bodo v bližnji prihodnosti – odvisno od temperatur in padavin – počasi stabilizirale in za obisk gora bo še veliko časa in priložnosti.”
Več napotkov preberite na www.pzs.si.