Tik pred začetkom 34. slovenskega knjižnega sejma je Planinska založba svojo zbirko obogatila s trilogijo novih vodnikov po legendarni Slovenski planinski poti izpod peresa prekaljenih piscev Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca ter zbirko pravljičnih zgodb iz planinskega sveta Pravljičarija pod Triglavom priznane publicistke in pravljičarke Kristine Menih. Planinska zveza Slovenije se že četrtič pridružuje mednarodni pobudi Brati gore in v novo leto zre s planinskim koledarjem 2019.
Slovenska planinska pot (SPP), ki je nastala leta 1953 na pobudo Ivana Šumljaka, je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Nov izbirni vodnik Slovenska planinska pot je izšel v treh delih, izpod peresa treh avtorjev, prekaljenih piscev gorniške literature z izjemno tako literarno kot gorniško kilometrino. “Nov vodnik, ki prinaša vrsto ažurnejših podatkov, predstavi celotno SPP kot zaporedje posameznih dnevnih etap, ki jo udeleženci glede na svoje sposobnosti in želje lahko tudi priredijo. Smiselno in pregledno so podani vsi potrebni podatki: višina izhodišča in cilja etape, višinska razlika, dolžina in čas hoje, zahtevnost poti, zanimivosti ob poti, možni vzponi na bližnje vrhove in možnost zasilnega umika v dolino. Podane so informacije za vse koče na poti in prvič tudi QR-kode, dodana sta zemljevid poteka etape in profil poti, ne manjka tudi kratek opis poti. Ker je podatkov o SPP kar precej in v želji, da bi takšno knjižico lahko gorniki vzeli s seboj na pot v nahrbtniku, smo se odločili za takšen format in tri tanjše vodnike,” je na novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani poudaril urednik vodnika Jože Drab.
Navdušujoč je podatek, da je bilo prodanih že več kot sto tisoč Dnevnikov s Slovenske planinske poti, v celoti pa jo je prehodilo več kot deset tisoč ljudi. “Slovenci se radi gibamo in hodimo v naravo, gore. Za marsikoga je to povabilo za spoznavanje novih krajev domovine, drugi vidijo v tem bolj športni vidik, tretji pa tako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje, da se spočijejo od napornega delovnega tedna. Tako kot maratoni so vse bolj priljubljeni tudi pohodi in vezne poti. Če je nekdaj ‘transverzala’ veljala za domeno starejših planincev, je razveseljivo dejstvo, da se je loteva vse več mladih,” je piko na i pristavil Jože Drab.
Mladim – pa tudi starejšim – ljubiteljem dobrega čtiva je namenjena Pravljičarija pod Triglavom, zbirka desetih pravljičnih planinskih zgodb, pod katero se podpisuje Kristina Menih. “V vseh svojih pripovedih se rada poigravam z izmišljenimi liki, ki se izrisujejo na krilih moje domišljije. Tokratne zgodbe druži planinski svet zadnje doline pod Triglavom, kjer počitnikujeta gospodična in njena psička, pitbulka Dixie, ki jo druži prijateljevanje z vidnim in nevidnim svetom. Pitbulka s svojo prijaznostjo podira stereotipe o tej vrsti psov,” poudarja publicistka, priznana pravljičarka in pripovedovalka, ki jo bralci Planinskega vestnika že poznajo po prisrčnih, izvirnih in poučnih pravljicah. Knjigo je z ilustracijami obogatil Jernej Kovač Myint, portret resnične Dixie pa je prispevala akademska slikarka Biljana Unkovska. Že urednica Anka Vončina je zapisala, da je knjiga navdušujoče branje za prav vse po vrsti, Menihova pa dodaja: “Vsaka zgodba nosi sebi lastno sporočilo, ki izstopa iz vsakdanjega razmišljanja in buri otrokovo domišljijo. V tej planinski Pravljičariji živi res pisana združba – od planinskih živali, ki se brez govorjenja sporazumevajo med seboj, do škratov, palčkov, vil in bajeslovnih Krivopet. Mislim in si želim, da bo knjiga zanimiva tudi za odraslega bralca.”
Planinski koledar 2019 kar kliče po novih doživetjih v objemu gora in obujanju planinskih spominov. Slikovite avtorske fotografije popeljejo po slovenskem gorskem svetu v različnih letnih časih in delih dneva, tako da bo pristen okus planinstva v podobah svež vse leto, dobrodošli so tudi namigi za planinske izlete.
Planinska zveza Slovenije se že četrtič pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore 2018 ter vabi k praznovanju mednarodnega dneva gora z organizacijo knjižno obarvanih dogodkov v dneh okrog 11. decembra – s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah. Na spletni strani Alpske konvencije je dogodke mogoče registrirati še slab mesec.