Tudi na informacijskem področju delamo precej in to ne le za naša društva. Pomembna cilja skupina so prebivalci Ljubljane, ki vse bolj množično uporabljajo tudi našo največjo telovadnico - naravo. Tam pa se, kot veste, lahko počne marsikaj rekreativnega: tečete, hodite, kolesarite, veslate... Za leto 2009 načrtujemo nadgradnjo obstoječega portala predlaganih kolesarskih poti.

Osemdeseti del:Spletna pohodniška karta - pohodne športnoturistične poti po Osrednjeslovenski regiji

Tesno povezan s projektom Razgibajmo Ljubljano oziroma nadgradnjo Mesto športa je tudi projekt izdelave spletne karte in portala kolesarskih, tekaških, pohodnih, vodnih in še drugih poti po Ljubljani in njeni ožji in širši okolici oziroma kar regiji. Da je potreba po tovrstni informacijski podpori nam kaže že dober obisk že obstoječe spletne strani www.gremonapot.si, ki smo jo pomagali vzpostaviti tudi s pomočjo denarja FŠO iz let 2007 in 2008. Na začetku smo se posvetili izključno kolesarskim potem in povezavam, tako v mestu (gibalni, prometni in ekološki vidik spodbujanja), kot tudi izven njega (rekreativni in turistični vidik), v drugem letu delovanja portala pa mu bomo dodali pohodne poti. Če odštejemo urejeno in lepo vzdrževano Pot okoli Ljubljane (PST) in že več let nevzdrževano Ljubljansko mladinsko pot, v Ljubljani takih poti v naravi še ni.

Najpomembnejši razlog pa je vse bolj številčno ukvarjanje Ljubljančank in Ljubljančanov s tem športom. Seveda ne smemo pozabiti niti na gibalni oziroma prometni in celo ekološki vidik kolesarjenja in Če po teh podatkih lahko trdimo, Ljubljana je mesto kolesarjev pa se vprašajmo, ali je Ljubljana tudi »kolesarsko mesto«? Pri Mestni občini Ljubljana in Športni zvezi Ljubljane se zavedamo, da ni vse tako, kot bi morda lahko že bilo in se odločili, da za kolesarje naredimo kar bo v naši moči. Lotili smo se izdelave interaktivne karte kolesarskih poti po mestu in v njegovi širši okolici.

Trendom v gibalnih športnih dejavnostih in tudi z njimi povezanimi turizmom, ekologijo in prometom, moramo slediti tudi na področju informacijske podpore. Predvsem to velja za gibanje in rekreacijo v vseh smislih prej omenjenih dejavnikov življenja. V Ljubljani smo pred dvema letoma začeli z idejo kolesarske karte, ki pa je prerasla v osrednjeslovenski projekt interaktivnega spletnega mesta, ki bo vseboval vse potrebne informacije za kolesarje, pohodnike, tekače, rolerje, veslače… in vse o njim pripadajočih objetih oziroma poteh, omejitvah in povezavah na druge dejavnosti.

analiza programa 2008

En del projekta, ki ima od sredine leta 2008 tudi svojo spletno stran z naslovom www.gremonapot.si, je že zaključen. Če zanemarimo finančni del, ki je sicer precej zahteven in ocenjen skupaj na 160.000 evrov, smo uspešno spravili pod streho večino informacijskega dela kolesarskih poti. Na enem mestu smo, s pomočjo Mestne občine Ljubljana, Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Cindi Slovenije, Fakultete za geodezijo in Fundacije za šport, zbrali 25 poti v skupni dolžini skoraj 800 km, jih opisali na privlačen način, priskrbeli fotografije s poti, naredili prečne posnetke poti… Skratka naredili smo portal, ki je zastavljen malo drugače kot smo navajeni.

načrt programa 2009

Pohodništvo je prva športna dejavnost na lestvici priljubljenih pri nas. Ljubljana premore kar nekaj naravnih možnosti, a z izjemo zgledno urejenih Poti (PST), poti na Šmarno goro in Grmado in morda še kakšne, označenih in v načrte vrisanih poti, kot športnih površin, nima. V letu 2009 se bomo lotili prav teh, jih registrirali in vrisali v našo interaktivno karto.

Devetinsedemdeseti del: Tudi starejši vadimo

Starostna struktura prebivalcev Evrope in z njo tudi Slovenije se hitro spreminja v korist vse starejšega prebivalstva. Zato časa za odlašanje ni: kakor si bomo namreč »postlali« danes, tako bomo »ležali« jutri. Z drugimi besedami to pomeni, da si moramo nemudoma pripraviti vse pogoje za čim bolj udobno starost, tudi z rekreacijo in z gibanjem, s katerima bomo lahko ohranjali gibalne in fizične sposobnosti do pozne starosti.

analiza projekta 2008

V program nizko intenzivne vadbe za manj fizično sposobne starejše smo se vključili v drugi polovici leta 2008. Vadba poteka v dnevnih centrih (DCA) za starejše prebivalce v MOL, ki so sposobni in hkrati željni aktivnosti, naj si bo zaradi prebijanja osame, preseganja izključenosti urbanega življenja ter so pripravljeni pomagati sebi in drugim, intrageneracijsko in intergeneracijsko). Poglavitni cilji DCA so krepitev in ohranjanje samostojnosti ter telesnega in duševnega zdravja, podpora pri vztrajanju v lastnem domačem okolju, podpora samostojnemu odločanju o lastnem načinu življenja, vključno s krepitvijo danih sposobnosti in zmožnosti, ko gre za ljudi s starostnimi telesnimi ali duševnimi spremembami, krepitev tistih sposobnosti, ki so potrebne za obvladovanje vsakdanjih nalog, pospeševanje socialnih stikov in ohranjanje integracije v družbeno dogajanje, preprečevanje osamitve in samoosamitve ter izključenosti in spodbujanje k občanskemu/političnemu angažiranju.

Za dosego teh ciljev v DCA trenutno organiziramo več dnevnih aktivnosti, izmed katerih je prav telovadba ena izmed najbolj obiskanih. Na ta način osveščamo ljudi o pomembnosti in koristnosti redne telesne vadbe za počutje in zdravje posameznika ter dejansko izvajamo preventivo na področju zdravja.

V letu 2008 je vadba potekala v Šiški, Mostah in za Bežigradom, v programe pa je bilo vpisanih 200 članov, ki vadijo brezplačno. Trenutno na dveh lokacijah (Povšetova, Puhova) od ponedeljka do petka telovadita dve skupini članov, na Kunaverjevi poteka vadba 3 x tedensko, Na Gorazdovi 2 x tedensko. Poleg telovadbe sta izredno obiskani aktivnosti tudi joga in plesni krožek. Člani DCA organizirajo tudi pohode in izlete po Sloveniji.

načrt projekta 2009

V letu 2009 želimo vadbeno ponudbo še razširiti. S treh lokacij na pet in obstoječi vadbeni ponudbi pa želimo dodati še nekaj novih. Predvsem bo pomemben preskok sodelovanje s Fakulteto za šport in tamkajšnjim strokovnjakom prof. dr. Vojkom Strojnikom, ki že več let razvija in raziskuje tovrstne programe. Povezujemo se že z društvi, ki imajo v svoji ponudbi telovadbo in sorodne aktivnosti za svoje člane (npr. društva sladkornih, koronarnih, onkoloških bolnikov, bolnikov z osteoporozo …) v smislu izmenjave izkušenj ter organiziranja in udeleževanja skupnih aktivnosti.

Želimo tudi operacionalizirali idejo o organiziranju izobraževanja in usposabljanja prostovoljcev, ki bi (ali tudi že) v raznih društvih vodili vadbo za starejše.

Do 2011 naj bi z Dnevnimi centri aktivnosti pokrili vse pomembne ljubljanske soseske, to je ob sedanjih (Moste in Bežigrad ter Šiška-Šentvid) še Vič-Rudnik in Center. Izkušnje kažejo, da je treba centre namestiti v strnjene soseske, ki imajo za sabo kakih trideset let ali več, kjer je torej starostna struktura prebivalstva takšna, da zagotavlja visok obisk. Realizacija teh načrtov je v največji meri odvisna od priliva javnih sredstev, saj je pripravljenost na donatorstvo za zdaj še na hudo nizki stopnji. Za uspešno delo mora imeti DCA redno zaposlenega socialnega delavca ali psihologa, strošek zanj, za izvajanje programov ter za režijo skupaj z najemnino pa znaša letno med 45.000 in 50.000 evrov.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Oseminsedemdeseti del: Razgibajmo četrtne skupnosti

Poleg že dolgoletne in najbolj množične športnorekreativne prireditve v Sloveniji (Pohod), najbolj množičnega teka pri nas (Ljubljanski maraton), ima Ljubljana še en rekreativni biser: eno največjih spodbujevalnih akcij, ki je letos površinsko zajemala tričetrt Ljubljane. V kratkih dveh letih razširila na trinajst od sedemnajstih četrtnih skupnosti.

analiza projekta 2008

Projekt spodbujanja Ljubljančank in Ljubljančanov k ukvarjanju s športom za zabavo, rekreacijo, zdravje… je bil v letu 2008, kljub svoji razširjenost in prepoznavnosti predvsem med vodstvi četrtnih skupnosti in Mestne občine Ljubljana, vseeno še na začetku svojega dela, tudi z nekaj razlikami v pričakovanjih društev, drugimi ponudniki športne vadbe in programov ter četrtnih skupnosti. A težave so vendarle posledica predvsem preveč volonterskega pristopa k projektu, kar pa ima tudi svoje razloge in razlage.

V projekt se je tokrat posredno vključila tudi Mestna občina Ljubljana, ki je preko nekaterih četrtnih skupnosti sofinancirala izvedbo posameznih programov.

načrt projekta 2009

Ker se takih projektov ne moremo lotiti s ciljem »nekaj narediti v kratkem času«, je naš načrt usmerjen predvsem v dobo šestih do desetih let. Za tretje leto obstoja projekta smo se odločili utrditi in po možnostih nadgraditi obstoječih trinajst predelov Ljubljane in jim dodati še začetniške štiri. V vsaki bomo v letu 2009 pripravili vsaj po en dan aktivnih spodbujevalnih in obveščevalnih vsebin. Kot regijska pisarna, ki se radi lotili še vsaj ene primestne občine:

mestne četrti: Bežigrad, Center, Črnuče, Dravlje, Golovec, Jarše, Moste, Polje, Posavje, Rožnik, Rudnik, Sostro, Šentvid, Šiška, Šmarna gora, Trnovo, Vič

primestne občine: Brezovica, Medvode, Trzin

Vse aktivnosti odvisne in pogojene s sredstvi javnih virov, tako FŠO, MŠŠ, kot tudi občinskih, ki jih bomo uspeli pridobiti skupaj z našimi partnerji, ki so v Ljubljani predvsem športna društva in četrtne skupnosti. Delno, predvsem v naravi, stroške zmanjšujejo tudi pokrovitelji (Pivovarna Union, Slovenska vojska, policija, zdravstveni domovi…).

Eden izmed delov projekta je tudi jesenska predstavitev možnosti športnih interesnih dejavnosti v šolah.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Sedeminsedemdeseti del: Mesto športa

V okviru spodbujevalnega projekta Razgibajmo Ljubljano z letom 2009 vključujemo nov program, ki bo združil vsa področja športne rekreacije v mestu. Vseboval bo namreč vsebinski, infrastukturni in informacijski del. Tako kot vse projekte in programe doslej, ga bomo izvajali skupaj z društvi in drugimi zainteresiranimi organizacijami na področju športa. Za prvih nekaj let se bomo lotili najbolj priljubljenih športov, na katere lahko vplivamo glede na prostorske, kadrovske, finančne in organizacijske zmožnosti, v prvih nekaj letih pa bomo energijo, znanje in strokovnjake vložili v tek (2009), kolesarjenje (2010), pohodništvo oz. planinstvo (2011), leto 2012 pa bomo posvetili mladini in programom zanje. A to, da se bomo posvečali določenim panogam seveda ne pomeni, da se na preostalih področjih ne bo dogajalo nič.

Načrtujemo izvedbo naslednjega spleta vsebin: tečaji → vodena ali prosta vadba → prireditve → vadbene površine → testiranja → preizkusi opreme.

Program je skladen tudi s sprejeto mestno strategijo na področju športa v MOL.

Mesto tekačev (2009)

V Ljubljani smo v letu 2008 pripravili 29 tekaških dogodkov (prireditve, tečaji in preizkusi), na Ljubljanskem maratonu je teklo približno štiritisoč Ljubljančank in Ljubljančanov, še vsaj štirikrat toliko pa jih lahko srečujete na različnih poteh in cestah po mestu, parkih, vzpetinah in ob rekah oziroma potokih. Krepko več kot tritisoč je tudi članov v vseh devetih atletskih in tekaških klubih, številni pa so vključeni v tekaške sekcije ostalih društev in neformalna združenja. Statistika in praksa torej kažeta, da je tek zelo priljubljena prostočasna dejavnost v Ljubljani. Odločili smo se, da ji posvetimo prvo leto projekta.

Ciljnih skupin je več: mali in veliki, hitri in trimčkarji… Mlade bomo skušali privabiti v atletska društva in tiste klube, ki se ukvarjajo s tekom oziroma jih bomo usmerjali v atletske interesne dejavnosti na šolah. Odraslim bomo namenili nekaj učnih tekaških ur in predavanj, jih povabili na redno vodeno ali prosto vadbo, se posvetili tudi spodbujanju organizatorjev tekaških prireditev, na spletnih straneh izpostavili koledar ljubljanskih tekov in vadb ter jim uredili in označili najpomembnejše vadbene tekaške površine v mestu. Prav zagotavljanje slednjega bo tudi eden izmed osrednjih ciljev sezone.

cilji projekta za 2009

Cilj je predvsem iz neaktivnih vrst pridobiti nove ljubitelje teka in jih, skupaj z obstoječimi, usposobiti za varno, pravilno in prijetno ukvarjanje s priljubljenim športom. Vzpostavili bomo mrežo obstoječih ponudnikov tekaške vadbe (društva) in samostojnih vaditeljev in trenerjev teka in jim omogočili čim širši zajem bodočih tekačev in tekačic.

Vsebine in načrt za leto 2009

tekaški tečaji

Z atletskimi trenerji in strokovnjaki na področju rekreativnega teka pripravljamo deset tekaških tečajev, ki jih bomo razporedili po ljubljanskih četrtnih skupnostih, predvsem tistih, ki imajo za to že primerno infrastukturo (na primer stadion ali večje šolsko igrišče s tekališčem). Na tečaju bodo, poleg atletskih strokovnjakov, sodelovali tudi strokovnjaki s področij opreme, prehrane, psihologije in medicine

vodena vadba teka

V projekt nameravamo vključiti že obstoječe vadbene skupine (Urban Praprotnik z vsaj dvema skupinama, MigiDur, Tekaški forum, Bodi aktivna – Cosmopolitan, dr. Branko Škof s Klubom Polet in AAD Slovan) ali pa jih bomo ustanovili na novo (Ekipa...). Vsekakor želimo vadbo izvajati tam, kjer so že obstoječe infrastukturne možnosti za tek v naravi (Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, Golovec, Šentvid, Črnuče, Zadvor, Rocen, Šmarna gora, osvetljene poti v Kosezah in na Brdu…).

Cooperjevi preizkusi in Stopnjevalni testi (Conconi)

Jasno je, da je cilj vsakega posameznika, ki sodeluje v vadbenem procesu tudi napredek. Kakršen koli: se bolje počutiti, shujšati, biti vzdržljivejši, hitrejši, preteči daljšo razdaljo… Za merjenje napredka v teku pa obstaja tudi nekaj testov, mi pa smo se odločili za izvajanje dveh klasičnih: Cooperja in Stopnjevalni test. Pri izvedbi bomo uporabili že preizkušene metode in prav tako preizkušene kadre s Fakultete za šport in (nekdanje) Agencije za šport Ljubljana.

Preizkušanje in predstavitve tekaške in podporne opreme

Ker so testiranja običajno manj vsebinsko zanimiva, kot prireditve, smo se odločili vsakemu dodati še kakšno vsebino, ki bo udeležencem nudila dodatne informacije na istem mestu: tekaški copati, tekstil, merilci srčnega utripa, prehrana, meritve tlaka, holesterola...

tekaške prireditve

Spodbudili bomo nove in stare organizatorje k organizaciji novih prireditev in obstoječim pomagali pri pridobivanju potrebnih znanj z organizacijo seminarja pred začetkom tekaške sezone (predvidoma v februarju ali marcu) in jim skušali priskrbeti posebno medijsko podporo, ob že obstoječi.

informacijska podpora

Mediji imajo vse večji vpliv na mnenje posameznikov in množic, posledično pa tudi na njihovo vedenje in navade. Mi bomo skušali, s pomočjo najbolj dostopnih in obiskanih medijskih kanalov, prebivalce Ljubljane prepričati, da je tek lahko prava stvar tudi zanje. Za to bomo uporabili predvsem spletne strani, koledar tekov (zloženka), spisek vadb (zloženka in revija Ljubljana), izkoristili pa bomo tudi že obstoječe povezave z mediji.

projekt prenove ali izdelave tekaških in trim stez

Vsaka športna dejavnost za izvajanje potrebuje tudi svoje prostore ali površine. Naravnih tekaških možnosti je v Ljubljani kar nekaj, tekaških stez (označenih, opremljenih in dokumentiranih kot športno površino) pa nima. V okviru programa Mesto teka bomo v letu 2009 predvidoma vzpostavili vsaj naslednje tekaške steze: Golovec (Urh/Orle – Zvezdarna), Rožnik, Tivoli, Šišenski hrib, Šentviški hrib, Tacen – Šmarna gora, Ljubljanski grad, Sračja dolina, Štern, Zadvor...
Vzpostavitev zajema: upoštevanje mestnih in krajinskih usmeritev, enotno oblikovno označevanje prog, postavitev označb, vzdrževanje prog in tabel, informacijska podpora.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Šestinsedemdeseti del: Spletni vadbeni dnevnik

Sodoben čas zahteva tudi sodobnejše pristope pri spremljanju napredka pri vadbi. Sodobnejše predvsem v smislu možnosti povezovanja v spletne skupnosti, bloge, predvsem pa v izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo raznolike spletnih aplikacij, e-spremljanje vadbe na posameznih lokacijah, ne nazadnje pa nam spremljanje lastne rekreacije omogočajo tudi merilne naprave v športu. Na trgu se zaenkrat pojavljajo različne možnosti za spremljanje lastne športne aktivnosti, ki pa so vse v glavnem vezane na papirnat način zbiranja in spremljanja podatkov. A ritem in hitrost življenja večini ne omogoča vpisovanja podatkov v te knjižice in zato ti ostajajo bolj ali manj prazni. Mi, skupaj s Športnim društvom Riba, ponujamo novo, sodobnejšo rešitev dnevnika.

analiza projekta 2008

V letu 2008 smo se že lotili beta verzije aplikacije, ki je zaenkrat še zelo okrnjena (grafično, vsebinsko in funkcionalno), za začetek pa smo se odločili za izgradnjo podpore rekreativnim plavalcem. To različico si je mogoče ogledati na spletnem naslovu:

http://riba.17slon.org/km/index.html

načrt projekta 2009

Poleg dograditve obstoječe verzije aplikacije, ki je torej namenjena plavalcem, želimo že v prvem letu ponuditi pomoč pri napredku v redni športni vadbi še tekačem, kolesarjem in aerobiki oz. fitnesu, za naprej pa so seveda možnosti odprte tudi ostalim individualnim športnim panogam.

Bistven dosežek spletnega vadbenega dnevnika pa se daljnoročno razkriva v povezavi z enoličnim identifikatorjem – športno številko, (enotno) športno kartico, internimi sistemi posameznih ponudnikov športnih vadbenih programov in samodejnim prenosom podatkov o vadbeni udeležbi posameznikov, elektronskimi meritvami in obdelavo rezultatov za tiste, ki se udeležujejo rekreativnih prireditev, tudi zdravstvenemu statusu posameznika, plačilu večjega ali manjšega prispevka zdravstvenega zavarovanja, spremljanju in primerjanju športno dejavnih z njihovimi izostanki iz službe zaradi bolezni, seveda pa tudi zaradi spodbujanja športno bolj aktivnih.

»Kilometrina! je spletna aplikacija, v katero trener ali posameznik vnaša podatke o vadbi. Namenjena je rekreativcem, ki bi želeli na sodoben način spremljati svoj športni napredek: preplavano oz. pretečeno, prekolesarjeno ... razdaljo, nastope na tekmovanjih, letno in mesečno »kilometrino« ipd. Od tu tudi ime programa, ki naj asociira na razliko med prevoženimi kilometri, ki jih dobimo povrnjene v npr. plači in kilometri, ki jih naredimo zase in so neprecenljive vrednosti za naše zdravje.

Opravljene vadbe lahko vpisujemo na dva načina. Lahko je to trener, ki vpisuje podatke za svojo skupino. Ta vnese podatke s treninga, testiranja ali tekmovanja v sistem in beleži napredek svojih varovancev. Posamezniki (oz. člani), uporabniki sistema, se z geslom lahko vpišejo v sistem in pregledajo svoje podatke in spremljajo svoj napredek.

V sistem se lahko prijavijo tudi »individualci« - tisti, ki vadijo sami. Po treningu v program vpiše kako je treniral ali tekmoval, koliko je odplaval, se testiral...

Vnašanje je omogočeno na oba načina, da bi k uporabi spletnih aplikacij vzpodbudili tudi tiste, ki jim je vpisovanje v različne obrazce tuje pa bi vseeno želeli imeti svojo vadbo zabeleženo, predvsem imamo v mislih starejše ljudi. Ti si vadbe ne bodo vpisovali, pa se bodo vseeno lahko »pohvalili« pred vnuki in kolegi.

Vadbe lahko vpisuje tudi posameznik. Ta nima vpogleda v podatke ostalih rekreativcev, se pa lahko primerja z ostalimi, saj so kumulativni podatki in dosežki vidni. V tem primeru je viden članov vzdevek.

V prvem koraku je zasnovana za vadbo plavanja, kasneje pa bomo vključevali večino športnih panog, v naslednjem koraku sta to panogi tek in kolesarstvo. V ta namen vzpostavljamo sodelovanje z različnimi športnimi zvezami. K sodelovanju bomo v prihodnosti povabili tudi različne športne strokovnjake, psihologe, biologe ipd.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Petinsedemdeseti del: Športni center za vsako društvo

V zadnjih par letih je Športna zveza Ljubljane, s pomočjo partnerskega podjetja ESC in ob finančni pomoči FŠO ter MŠŠ, uspela zgraditi močan in odprt informacijski sistem, ki mu doslej še ni zmogel slediti nihče izmed konkurenčnih. A kljub vodilnemu mestu ali pa prav zato, moramo sistem graditi naprej in društvom omogočiti še dodatne možnosti brezplačne uporabe storitev.

Gre za sistem »Športni center« - spletni informacijski sistem (http://www.sportnicenter.si, http://app.sportnicenter.si), ki je namenjen tako športnim organizacijam s svojim aplikacijskim delom kot končnim uporabnikom s svojimi javnimi spletišči (http://www.sportnikoledar.si, http://www.sportnavadba.si, http://www.eizkaznica.sportnicenter.si).

V njem lahko športne organizacije brezplačno uporabljajo osnovne aplikacije, ki služijo predvsem za neposreden vnos podatkov v skupne baze podatkov. S tem se ti podatki takoj pojavijo na naših javnih spletiščih in v kratkem na partnerskih medijih.

Športni center se da izrabiti za izdelavo specifičnih informacijskih sistemov za vsako športno organizacijo, pri tem pa se kot temelj uporabi že izdelana informacijsko infrastruktura. Zato lahko te organizacije do sistema pridejo mnogo ugodneje, kot če bi začele izdelovati samostojni, lastni sistem. In to je za športne organizacije zelo pomembno, saj za informatizacijo njihovih poslovnih procesov nimajo na voljo velikih količin sredstev.

Zaradi skupne podatkovne baze pa ima vsaka aplikacija še več posrednih prednosti. Vsi podatki se uporabljajo na vseh možnih izhodih (npr. podatki iz tekmovalnega informacijskega sistema neke zveze se lahko prikazujejo na e-izkaznici ustrezne organizacije).

analiza projekta 2008

V letu 2008 je sistem Športni center uporabljalo enaintrideset medijev in skoraj dvatisoč društev. Prvi so imeli na voljo spletni servis objave podatkov, ki so jih na drugi strani drugi, v aplikacijah Športnega centra, objavljali koledar prireditev, vadbenih programov in osnovnih lastnih podatkov (e-izkaznica). Poleg njih pa na informacijski infrastrukturi Športnega centra sloni tudi sistem za registracijo športnikov Odbojkarske zveze Slovenije, kot tudi spletni portal odbojka.si (http://www.odbojka.si). Oba sistema zelo uspešno izkoriščata skupno podatkovno bazo in skupno infrastrukturo.

načrt projekta 2009

Glavni cilji prijave projekta na sofinanciranje so:

A) Razviti aplikativni sistem Športni objekti s pripadajočo aplikacijo prostih vadbenih prostorov.
B) Nadaljevati razvoj aplikativnega sistema Športnega koledarja na področju rekreativnih prireditev (http://www.sportnikoledar.si) in aplikativnega sistema Športna vadba (http://www.sportnavadba.si),
C) Razviti osnovni aplikativni sistem Športni koledar na področju vrhunskega športa v Sloveniji,
Č) Nadaljevati razvoj Športnega koledarja na področju vrhunskega športa v aplikativni sistem Športni rezultati,
D) Izdelava naprednih in izboljšanih uporabniških vodičev za že izdelane aplikativne sisteme v Športnem centru.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Štiriinsedemdeseti del: sodelovanje z mediji Mediji imajo danes močan, če ne celo odločilen vpliv na javno mnenje in s tem delno tudi na navade prebivalstva. Te se seveda spreminjajo tudi pri nas - tudi v športu. In ne glede na nedavne ocene osrednje slovenske športne organizacije, da »je prebivalstvo v slabši splošni kondiciji, kot pred leti« (morda so mislili na finančno kondicijo), se duh zdravega načina življenja s športom, že desetletje in še nekaj čez, nezadržno širi. Zanesljivo v tem času ne toliko zaradi odličnega in zglednega dela krovne, panožnih ali nacionalnih športnih organizacij, kot predvsem zaradi velike in vse večje medijske podpore, na katero smo nedvoumno in načrtno v zadnjih letih vplivali predvsem Zavod za šport Slovenije, Športna zveza Ljubljane, ob finančni pomoči Fundacije za šport in države. Posledica je tudi vse večje število prireditev (letos jih je po delnih podatkih v športni koledar vpisanih že krepko več, kot štiritisoč), vsako leto večje število organizatorjev (letošnje je za zdaj 1006), vse več pa je tudi udeležencev na teh dogodkih in tudi na vadbenih programih (vira: www.sportnikoledar.si in Športnorekreativna dejavnost Slovencev v 2006, dr. Boris Sila, et al). Analiza projekta 2008 Športna zveza Ljubljane se je že pred štirimi leti aktivno vključila v promocijo športne rekreacije preko medijev in spodbujanje ljudi k še večjemu ukvarjanju z njo. Enako in v še večji meri in z več partnerji, pa je delo nadaljevala tudi letos. Ob tem seveda velja omeniti delno sofinanciranje programa s strani Fundacije za šport in Ministrstva za šolstvo in šport, levji delež pa je bil pokrit s strani partnerskega podjetja ESC (s pokrovitelji) in velikega števila prostovoljnih in neplačanih ur ustvarjalcev sistema in njegovih vsebin. Naš sistem že dve leti zagotavlja brezplačen vnos in dostopnost do podatkov o športnih programih športa za vse, vrhunskega športa, podpornih športnih dejavnosti, vpeljali smo e-športno izkaznico, vse podatke pa lahko izvajalci vpisujejo, brišejo ali pa popravljajo samostojno. Ker končnega uporabnika ne zanima kdo je ponudnik, je tudi naš sistem podporno naravnan za vse enakovredno. Za končne uporabnike so podatki dosegljivi na straneh www.sportnikoledar.si in www.sportnavadba.si, za ponudnike pa je na voljo spletna aplikacija www.sportnicenter.si. V letošnjem letu smo torej nadaljevali sodelovanje z večino najbolj dostopnih in branih (gledanih, poslušanih, obiskanih…) medijev ter njihov nabor še posodobili in povečali. Posodobili predvsem v smislu uvajanja in tudi ustvarjanja novih medijskih kanalov, ki se v današnjem času hitrega tehnološkega napredka, pojavljajo kot gobe po dežju. Nadaljevali smo tradicijo objave letnega koledarja rekreacije v Poletu (januar), precej pa smo prispevali tudi pri izdelavi koncepta in vsebin za nekatere tiskane in radijske medije oziroma njihove rubrike ali oddaje. Podrobnejši podatki in vrednotenje posameznih rubrik, iz katerih se lahko razbere velikansko dodano vrednost sofinaciranim sredstvom, so vpisane v tabeli 1. V resnici je število medijev in posledična prisotnost športne rekreacije v medijih še precej večja od zapisanih v zgornji tabeli. Številni mediji namreč podatke uporabljajo mimo dogovora oziroma našega soglasja, ne da bi zraven navedli vir. Konkurenca se je pojavila tudi med zbiralci podatkov, Ker pa NIHČE ne more slediti obširnosti našega sistema in vse bolj (po)polnemu podatkovnemu skladišču prireditev in vadbe, se je žal del te konkurence odločil za plagiatorstvo ali vsaj nepooblaščeno prisvajanje podatkov, ki so jih našli na strani www.sportnikoledar.si. Tudi oni ob tem v svojih objavah ne navajajo vira, ne želijo pa sklepati dogovorov z avtorji in lastniki podatkov. Da ne gre za prazne obtožbe, lahko dokazljivo navedemo Olimpijski komite Slovenije, kot najbolj izpostavljenega plagiatorja (medtem je večino spornih podatkov že umaknil). Čeprav je (bilo) početje enih in drugih nezakonito verjamemo, da objave pomenijo le še dodatno dodatno vrednost, na precej podlage. Ker pa brez aktualnih podatkov zgoraj opisanih vsebin ne bi mogli izvažati v najrazličnejše medije, smo naše delovanje čez leto razporedili tudi v pridobivanje, vpisovanje oziroma obnovo podatkov o športnih vadbenih programih, ob koncu jeseni pa imamo v načrtu spet zbiranje in vpis svežih prireditev, za leto 2009, kar bomo objavili tudi v Poletu v začetku januarja. Načrt projekta za 2009 Načrtujemo pripravo beta verzije prvega spletnega iskalnika na področju športne rekreacije (končna verzija naj bi bila nared v prvi četrtini leta 2009). Iskalnik bo postal osrednja slovenska uporabna stran za iskalce najrazličnejših rekreativnih vsebin, njegova prednost pa bo predvsem dostopnost do vseh zainteresiranih ponudnikov programov, storitev ali vsebin, stran pa ne bo zahtevala veliko vsebinskega vzdrževanja. Prav tako načrtujemo utrditev kakovosti trenutnih vsebin, ki jih ponujajo obstoječi mediji v partnerstvu, njihovo morebitno povezavo in skupni oglaševalski nastop, povečanje števila medijev, ne nazadnje pa še začetek objavljanja vadbenih vsebin. Še največ pa pričakujemo od koordinirane akcije »združevanja« medijskih hiš v smislu skupnega nastopa pri promociji rekreacije v letu 2009. Vrednost projekta: 263.530 EUR.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Triinsedemdeseti del: Dvanajst projektov ŠZL za vas in zaradi Ljubljančanov Čeprav bi morali že nekaj časa natančno vedeti, kaj bomo počeli v letu 2009, nas razpisi za pridobitev denarja iz javnih virov nekako vsako leto presenetijo. Tudi tokrat smo, zaradi (vsako leto prvega) razpisa Fundacije za šport, krpali predlog rekreativnega dela programa na vse mogoče načine. A rezultat, če ga gledamo le iz vidika kakovosti, je na koncu dober (odličen ne bo nikoli, ker je vedno lahko še boljši). Dober predvsem zato, ker je bolj kot lani in v prejšnjih letih, pripravljen za društva in ker je skupni končni cilj povečati število aktivnega prebivalstva - prvič v zgodovini ne več le v Ljubljani, tokrat tudi na Brezovici. Upajmo le, da se bosta vsaj približno izpolnila tudi druga dva pogoja za izvajanje, to sta denarni in kadrovski. Tokrat bomo le našteli, za katera področja in programe smo kandidirali, v prihodnjih nekaj nadaljevanjih pa jih bomo predstavili še malo podrobneje. 1. Medijska podpora športni rekreaciji na nacionalni ravni - informacijski sistem 2. Športni center za vsako društvo - informacijski sistem 3. Kilometrina - vadbeni dnevnik - aplikacija za spremljanje vadbe - informacijski sistem 4. Telovadba za starejše - animacijski program 5. Počitnice za otroke - šport otrok in mladine, neusmerjeni v vrhunski šport 6. Razgibajmo Ljubljano po četrtnih skupnostih - animacijski programi 7. Socialni športni programi - animacijski programi 8. Vsak korak šteje - Bodi aktivna - animacijski programi, založništvo 9. Interaktivna spletna pohodniška karta - animacijski programi, založništvo 10. Mesto športa - animacijski programi, objekti 11. Športna kartica - animacijski program, informacijski sistem 12. Pokal ŠZL za otroke do 12 let, šport otrok in mladine, neusmerjeni v vrhunski šport Nekateri svoje programe bolj ali manj skrivajo in so nekako ljubosumni na vsebino. Mi pa mislimo, da MORATE pri tem sodelovati tudi vi. Zato ste že zdaj vabljeni k sodelovanju in kakšnemu predlogu. Pričakujemo jih kap po e-pošti info@szlj.si.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Dvainsedemdeseti del: Kolikšna pogača za ŠZL? Se moramo malo pohvaliti: na Športni zvezi Ljubljane smo bili v zadnjih nekaj tednih zelo delavni, saj smo, skupaj nekaterimi izmed vas, pripravili kar dvanajst projektov za prijavo na Fundacijo za šport. Ocenjujemo, da so projekti dobri, žal pa je vmes spet posegla mestna oblast (Oddesek za lokalno samoupravo) in nam želela vnaprej preprečiti uspešno kandidaturo za denar, ki ga na koncu tako ali tako dobite društva po četrtnih skupnostih. Menda so v predlogu (!) dogovora opazili da zaradi dela besedila, četrtne skupnosti ne smejo podpisovati dogovora. Ker pa je besedilo dogogova že tretje leto enako nas zanima, kaj so tam počeli doslej?! Fundacija za šport se zdaj lahko odloči, da zaradi pomanjkanja dokazil, dela sredstev za projekt Razgibajmo Ljubljano po četrtnih skupnostih ne odobrijo, rezultat pa si seveda lahko predstavljamo. Nas prav zanima, če bo izpad sredstev pokril Oddelej za lokalno samoupravo pri MOL. In kaj poreče na tako metanje denarja skozi okno župan Zoran Janković...

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Enainsedemdeseti del: Odzivi in pripombe na še nesprejeta merila za šport v MOL O merilih smo sicer že razpravljali na Magistratu (tudi večina vas je bila zraven), a vseeno objavljamo še vse vaše pisne prispevke oziroma pripombe nanje. Tule so: namizni tenis: - MRNTZ Ljubljana - Namiznoteniška zveza Slovenije - NTK Ilirija - NTK Ljubljana - NTK Vesna - NTK Kajuh plavanje: - PK Olimpija kajak, kanu - KKK Ljubljana strelstvo - SK Olimpija judo - Mala šola juda hokej - HS Olimpija ples - PZ Slovenije gimnastika, rekreativna vadba - ŠD Gib